Špela Plemelj

Prehranski svetovalec vam pomaga pri pripravi in organiziranju jedi in jedilnikov. Na podlagi svojega znanja in izkušenj prehranski svetovalec skupaj z vami oblikuje jedilnik in način prehranjevanja, ki vam najbolj ustreza glede na vaše prehranjevalne težave in potreb, ki jih imate.

Izpolnite vprašalnik in mi ga izpolnjenega pošljite na spela@razkrij.si skupaj z vašimi željami in potrebami glede vaših prehranjevalnih težav in potreb, ki jih imate. V svetovanje je vključen podrobnejši razgovor o vaših željah in potrebah ter informiranje in priprava jedilnika. Jedilnik je lahko zgolj informativen ali pa zelo specifičen, odvisno od dogovora in potreb.

Cena za 1 tedenski jedilnik 40€

Prehransko svetovanje

V današnjem času imamo veliko izbiro raznorazne hrane; naravne, surove, že v naprej pripravljene, procesirane in še in še. Ljudje smo skozi leta postali bolj občutljivi na nekatere vrste hrane. Ozavestili smo, da nam določena živila ne ustrezajo, vendar v vsej tej poplavi informacij in pomanjkanju časa, po navadi iščemo bližnjice in hitre rešitve, da bi zadovoljili svoje potrebe.

Prehranjevanje je ena od osnovnih človekovih potreb in zato je toliko bolj pomembno, da se odločimo za dober vnos hrane in hranil v svoj organizem in svoje telo. Pomembno je, da smo zmerni z vnašanjem hrane v naše telo. Najlažje si predstavljamo, če svoje telo primerjamo z avtomobilom in načinom kako vanj vnašamo ustrezno gorivo. V osnovi, ne moremo zapolniti večjega volumna za gorivo, kot je velik rezervoar. Tako naj bi tudi v telo vnašali le toliko hrane, kot jo dejansko potrebujemo. Z ustreznim načinom izbire prave hrane, poskrbimo, da je vnos kvaliteten. Ob neustrezni izbiri hrane, z raznimi prigrizki in sladkarijami, bomo v telo vnesli veliko preveč energije, ki pa nam ne bo dala pravega občutka sitosti. Te energije se bodo v kemijskem procesu, ki ga  izvajajo prebavila in telo, spremenile v zalogo, ki se bo kazala v na naših telesih na različne načine, najpogosteje pa kot prevelika telesna masa. Ob neustrezni izbiri hrane lahko doživljamo tudi močan fizični odpor, ki se kaže na način netolerance, raznih prebavnih motnjah, kožnih izpuščajev ali pa celo alergijskih reakcij. Velikokrat pa se zgodi, da jemo iz drugih potreb in te fizičnih. Kadar je potreba, da zadovoljimo čustva, prezremo in ignoriramo fiziološke potrebe, ki jih ima telo samo. V takih primerih seveda pride do prehranjevalnih motenj, ki pa se jih da z zavedanjem in pravilnim pristopom zelo dobro reševati. Z uravnoteženo prehrano poskrbimo za kvaliteto svojega življenja in predvsem zdravstvenega stanja.

Naročite se na prehransko svetovanje

Oglejte si politiko zasebnosti Zavoda Razkritja tukaj.

OGLJIKOVI HIDRATI

So odličen vir vlaknin in igrajo zelo pomemben del pri sami presnovi. Človeški organizem jih uspešno uporablja za energijo in kot ˝metabolno gorivo˝.  Poznamo enostavne in sestavljene ogljikove hidrate. Za nas so najbolj pomembni sestavljeni ogljikovi hidrati, saj se ti težje presnavljajo in zagotavljajo več hranilne gostote živila, kar nam daje občutek sitosti in polnosti. Mednje uvrščamo največ kuhane zelenjave pa tudi nekatero svežo zelenjavo, ki ima veliko vlaknin pa tudi škrobna živila kot je krompir ali riž pa tudi živila iz moke. Enostavni ogljikovi hidrati pa so živila, ki predvsem vsebujejo veliko sladkorja (glukozo, laktozo, saharozo in galaktoza). Ti nam dajejo veliko energije, ki pa se ob nepravilni uporabi skladišči v telesu in začenja proces pridobivanja odvečne telesne mase.

Vlaknine

Predstavljajo velik delež ogljikovih hidratov vendar vseeno zahtevajo svojo razdelitev in obravnavo. V osnovi jih delimo na topne in netopne vlaknine. Topne vlaknine so izpostavljene večji fermentaciji v debelem črevesju in s tem izboljšajo krvni pretok v debelem črevesju in izboljšajo imunsko funkcijo črevesja. (oves, ječmen, večina sadja, polnozrnata živila, krompir, škrob.) Netopne vlaknine pa predvsem povečajo volumen blata in pospešijo čas prehoda hrane skozi prebavila. (Otrobi, stročnice, oreščki, polnozrnata živila.)

VODA

Poleg tega, da je voda sestavni del človeškega telesa, je pomembna tudi za transport hranil in odpadnih produktov po telesu. Pomaga regulirati telesno temperaturo in ima številne druge funkcije, ki delujejo kot obramba telesu. Je brez kalorij, sladkorja, kislin ali drugih dodatkov. Kadar je človeško telo izpostavljeno stresu, kot je športni telesni napor, bolezen idr. Je potrebno v telo dodajati več vode kot je sicer priporočljivo. Tako je za optimalno delovanje zdravega odraslega človeka potrebno zaužiti 2,5 do 3 litre vode na dan in za zdravega otroka je količina vode odvisna od starosti. Načeloma pa naj bi zdrav otrok spil od 0,5 do 1,5 litra navadne vode na dan.

BELJAKOVINE

So pomembne pri gradnji in obnavljanju naših mišičnih in drugih tkiv kot tudi pri sestavi ostalih organov v telesu. Omogočajo rast in razvoj ter gibanje, saj so sestavni del skeletnih mišic. Beljakovine najdemo v živilih živalskega izvora (vse vrste mesa, ribe, jajca, mleko, mlečni izdelki, morski sadeži) in živilih rastlinskega izvora (predvsem vse stročnice: fižol, čičerika, leča, soja, bob…). Med živila, ki vsebujejo beljakovine uvrščamo tudi lupinasto sadje ali oreščke in pa tudi nekatera žita.

MAŠČOBE

Maščobe v našem organizmu delujejo kot olje za nemoteno delovanje našega telesa. So ključna sestavina celičnih ovojnic in so zelo pomembne za naš imunski sistem. V grobem jih delimo na nasičene maščobne kisline, nenasičene maščobne kisline in trans maščobne kisline. Nasičene maščobne kisline najdemo predvsem v izdelkih živalskega izvora. Te lahko telo samo presnavlja, hkrati pa ni potrebe za dodatni vnos teh maščob. Nenasičene maščobne kisline predvsem zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Najpomembnejša sta omega-3 in omega-6. Trans maščobne kisline pa so najbolj nevarne in nezaželene, saj veljajo kot stranski produkt in so za naše telo nepotrebne, celo škodljive.

VITAMINI IN MINERALI

Vitamini sodijo v mikrohranila in so pomembni za normalo delovanje našega organizma. So organske spojine, ki jih telo po večini ni sposobno sam sintetizirati in jih potrebuje za opravljanje osnovnih življenjskih nalog. Delimo jih na vodotopne vitamine in tiste, ki so topni v maščobah.

Med vodotopne vitamine štejemo vitamin C in vitamine B-kompleksa.

Med vitamine topne v maščobi pa štejemo vitamine A, D, E in K.

Minerali so prav tako pomembni in predstavljajo ključni pogoj za življenje. Pomanjkanje mineralov prav tako vodi v slabo delovanje telesa in organizma, kar največkrat občutimo kot slabo počutje, utrujenost, živčnost, nezbranost in pomanjkanje energije.